Deep Impact Inspire article

Prevodo: Tomaž Amon. Filmi o znanosti ali celo znanstveni fantastiki so lahko pomembni učni pripomočki v šolski učilnici. Heinz Oberhummer in Markus Behacker iz projekta Kino in znanost sta napisala priročnik za pedagoško uporabo filma Deep Impact, ki opisuje padec meteorita na zemljo.

V šolski učilnici je scena iz popularnega filma vedno zanimiv dogodek. Tako lahko vzpodbudimo več zanimanja pri učencih in naredimo diskusijo o naravoslovju, ki sedaj ni več tako znanstveno suha kot bi bila brez spremljajočega filma. Projekt “Kino in znanost” (CISCI) in njegova spletna stran, ki smo jo postavili decembra 2006 vsebuje veliko filmskih scen skupaj z navodili za učitelja, kako naj kar najbolj uspešno pripravijo zanimive učne ure, ki jih oplaja predhodni ogled zanimivega filma ali scene iz njega.

Ta članek, ki se naslanja na film Deep Impact nam nudi primer učne vsebine, ki je nastala v projektu CISCI.

Deep Impact

Mladi astronom Leo Beiderman odkrije komet. Da bi ga uničili, izstrelijo vesoljsko ladjo, ki namesti na komet nuklearno bombo. Tako uspejo razbiti komet na dve polovici. Večja polovica Zemljo zgreši, a manjša polovica pade na zemljo in se potopi v morje. Ob tem nastane tsunami. Ko čakajo na padec le-tega dela kometa, izvedejo ljudje med 200 000 znanstveniki, doktorji, vojaki in drugimi uradniki loterijo, kjer izberejo kdo bo lahko počakal udarec kometa v bunkerjih.

Scena 1: Komet povzroči mega-tsunami

Ko komet drvi skozi ozračje, zaradi trenja segreje zrak okoli sebe v ogromno ognjeno kroglo. Ko zadene morje, nastane gigantski tsunami z valom visokim 400 m. Ta val zadene in uniči New York City in Washington, DC, ter poplavi velika obalna področja.

Osnovna razlaga

Kometi so zgrajeni iz ledu in zato tudi imenovani “umazane snežene kepe”. Prihajajo daleč iz zunanjosti sončnega sistema. Od njih se asteroidi razlikujejo v tem, da so kamniti in prihajajo iz področja med planetoma Mars in Jupiter. Včasih komat ali asteroid zadene Zemljo. Če prileti v morje nastane zaporedje gigantskih valov – tsunamijev.

V tej sceni nastane tsunami ko komet pade v ocean. Tsunami, visok več sto metrov, uniči New York City in okolišnjo obalo. Če je premer kometa več kilometrov, je posledica tsunamija dejansko taka, kot jo vidimo v filmu.

Podrobna razlaga

Kometi

Kometi so iz ledu in zato tudi imenovani “umazane snežene kepe”. Prihajajo daleč iz zunanjosti sončnega sistema iz oblaka “Oort”. Ko se komet približuje Soncu, se segreva in zato bruha delce s svoje povšine (v filmu so prikazane kot mini erupcije) Te delce potem razprši sončni veter in napravi značilen rep kometa. Kometi imajo pogosto dva repa: enega iz ledu in drugega iz plinov.

Oortov oblak

Oortov oblak je poimenovan po nizozemskam astronomu Jan-u Hendrik-u Oort-u in je okrog 50 000 do 100 000 kilometrov bolj oddaljen od sonca kot Zemlja. Ta oblak vsebuje ogromno kometov, ostankov iz časa nastanka našega sončnega sistema.

Tsunami

Japonska beseda: ‘tsunami’ je v japonskih črkah napisana z dvemi pismenkami. Pismenka “Tsu” pomeni pristanišče, “nami” pa val. Ime prihaja iz izkušenj japonskih ribičev, ki so se vrnili v svoje pristanišče in ga našli uničenega, medtem ko sami na morju niso opazili nič nevarnega.

Višina tsunamija na odprtem morju je manj kot en meter, toda ko se val približuje obali, postane tudi do 30 m visok. Tsunami napravijo potresi, zemeljski plazovi, vulkanski izbruhi ali zadetki asteroidov oziroma kometov. Najbolj pogost vzrok je potres. Zaradi specifične teže vode valovi spremenijo v prah skoraj vse kar jim pride na pot.

Celo velike predmete kot ladje ali pomole lahko odnesejo več kilometrov stran. En kubični meter vode tehta eno tono! Voda, ki se giblje s hitrostjo kot je prikazana v filmu, se obnaša ob udarcu kot tog predmet.

Znanstvena razlaga

Znanstveniki so uporabili računalniško simulacjo za razumevanje asteroida ali kometa v premeru 1.4 km ki pade v vodo 600 km stran od obale. To se dogodi v povprečju na 1.8 miljonov let. Simulacija je povzročila naslednje rezultate:

• Sproščena energija ustreza 275 000 megaton TNT, ali 27 500 vodikovih bomb.
   
• Asteroid ali komet bi popolnoma izparel ob udarcu.
   
• V vodi bi za trenutek nastal krater premera 12 km v vodoravni smeri in globok 5000m.
   
• Okrog 1 kubični kilometer vode bi izparelo skupaj z trdnimi ostanki kometa ali asteroida, kar bi naredilo gigantski oblak.
   
• Nastal bi orjaški tsunami, ki bi polavil obale in imel višino 120m kar je 10x višje od tsunamija, ki je nastal v Aziji 26.12.04. V filmu je the tsunami visok okoli 400m.

Komet je 180x hitrejši (144000/800) od potniškega letala. Letalo lahko opazujemo kako se premika po nebu nad nami okoli 6 minut ali 360 sekund. Komet torej preleti nebo nad nami v 360/180 =2 sekundah. Torej so v filmu umetno podaljšali potovanje kometa čez nebo

Komet se premika s hitrostjo okoli 40 km na sekundo (14 400 km/h). Če tak komet pade v atmosfero zelo poševno, lahko primerjamo njegovo hitrost s potniškim letalo, ki leti 800 km/h.

Torej lahko rečemo, da so v filmu Deep Impact sicer komet animirali prepočasi (kar pa je seveda razumljivo če so hoteli narediti vtis) drugače pa so scene zelo verno posnete.

Download

Download this article as a PDF